Talno ogrevanje

1. Kaj je talno ogrevanje?

Za talno ogrevanje se novograditelji čedalje pogosteje odločajo, saj v primerjavi s klasičnim nudi varčevanje z energijo in ugodno počutje v bivalnih prostorih. Zgodovina talnega ogrevanja sega že v dobo Rimljanov, ko so javna kopališča ogrevali z vročim zrakom, speljanim skozi glinaste cevi v stenah in tleh (hypocaustum).

Talno gretje deluje po principu sevanja toplote iz tlaka (infra rdečih žarkov – radiacije). Ogrevalna površina je veliko večja, kot je to pri navadnih grelnih telesih, zato je lahko temperatura ogrevanih tal izredno nizka, največ 30 0C. Toplota prihaja v prostor do 80 odstotkov v obliki radiacije infrardečih žarkov (pri radiatorskem ogrevanju do 25 odstotkov), kar omogoča zelo dober približek idealno razporejenim temperaturnim plastem v bivalnem prostoru. Prihranki energije pri tovrstnem ogrevanju znašajo tudi do 15 odstotkov. To omogoča nizkotemperaturno gretje talne površine pa tudi ogrevalni efekt sevanja toplote, ki za enak občutek toplote v prostoru, dovoljuje za 1 do 2°C nižjo temperaturo zraka.

 

Bivanje v prostorih s talnim ogrevanjem je bolj zdravo in prijetno. Pri radiatorskem ogrevanju je, zaradi vročega grelnega telesa in kroženje zraka – konvekcije, intenzivneje, kar povzroči večjo izsušitev vlage v prostoru in dvigovanje motečega prahu. Večja količina toplega zraka se zadržuje pri stropu, pri tleh pa ostaja mrzla plast, ki hladi noge. Vseh teh težav pri talnem ogrevanju ni. Za ljudi, ki imajo težave z alergijami in so bolj občutljivi na bivanjsko klimo, torej omogoča precej prijaznejše bivanje.

2. Kdaj se priporoča talno ogrevanje?

Ker je tovrstno ogrevanje varčnejše od klasičnega, in ker ima veliko ugodnih učinkov na bivanjsko klimo, se ga vgrajuje v večino stanovanjskih novogradenj z ustreznim toplotnim ovojem. Še posebej je primeren za gradnjo nizkoenergijskih hiš. Ker so grelne cevi skrite v tlaku, se ga poslužujejo tudi v raznih salonih in reprezentančih prostorih.

3. Kakšna je razlika med talnim in radiatorskim ogrevanjem?

Pri klasičnem ogrevanju zrak zaradi vročega medija intenzivno kroži, večji del toplote pa se zadržuje v zgornjih plasteh prostora. Kar pomeni, da moramo, za razliko od talnega ogrevanja, v prostor dovajati več toplote, večina te pa se zaradi konvekcije zadržuje pri stropu. Za razliko od radiatorskega ogrevanja, kjer uporabljamo visokotemperaturni medij ogrevanja, gre v primeru talnega ogrevanja za precej varčnejši, nizkotemperaturni sistem ogrevanja, ki za delovanje porabi veliko manj energije.

Gibanje toplega zraka pri radiatorskem in talnem ogrevanju:

4. Talno ogrevanje in njegove prednosti

  • Hitra montaža in manjši stroški vgradnje napeljave
  • Kovine na trgu dosegajo visoke cene, kar vse bolj draži radiatorski način ogrevanja. Pri talnem gretju se topla voda pretaka skozi trpežne plastične cevi.
  • Manjša potrebna inštalirana moč naprav za ogrevanje
  • Zaradi velikega grelnega telesa, ki ga pri talnem ogrevanju predstavljajo celotna tla, se za ogrevanje uporablja nizkotemperaturni način ogrevanja vode.
  • Do 15 odstotkov nižji stroški ogrevanja
  • Tla predstavljajo veliko grelno telo, temperatura tega telesa je veliko manjša kot pri klasičnem načinu ogrevanja. Ker toplota prihaja v obliki radiacije, so temperaturne plasti v prostoru idealno razporejene, tako da je na ta način lahko zraku v prostoru dovedene veliko manj energije.
  • Primerno vlažen prostor
  • Na račun manj dovedene toplote v prostor in manjše cirkulacije preprečimo nepotrebno izsuševanje zraka, kar ugodno vpliva na dihala in kožo.
  • Boljši izkoristek prostora
  • Pri talnem ogrevanju dosežemo večji izkoristek uporabne površine, saj zaradi velike grelne površine tlaka ne potrebujemo zunanjih grelnih teles.
  • Izrazito manjše dvigovanje prahu
  • Gibanje zraka je počasnejše, zato je kroženje prahu v prostoru minimalno.

5. Kako se polagajo cevi?

Izvedba položenih cevi je odvisna od karakteristike ogrevanega prostora. Za najbolj optimalno izvedbo se odloči projektant pri izračunu in dimenzioniranju strojnih inštalacij. V praksi velja tudi normativ, ki predvideva 7 m cevi / m2. Obstaja tudi pravilo, ki določa, da se cevi zgoščuje proti hladnim stenam in najbolj frekventnim površinam v prostoru. Priporoča se cevi z dolgo življenjsko dobo, kot so npr. cevi nemškega proizvajalca HEWING, ki spada v sam vrh – cevi iz zamreženega polietilena.

Obstaja več vrst polaganj cevi, način je odvisen od zahtev bivanjskega prostora:

6. Ali talni način ogrevanja varčuje z energijo?

Začetna investicija v talno ogrevanje je v primerjavi z radiatorskim malenkost višja, ki pa se s časom povrne. Ne smemo pozabiti tudi na ostale prednosti, ki jih nudi talno ogrevanje, vključno z manjšimi, za 15 odstotkov, stroški ogrevanja. Torej je tovrstna investicija, ki poleg ugodnega počutja in vpliva na zdravje nudi tudi varčevanje z energijo, upravičena iz več razlogov.

7. Primerni načini za ogrevanje medija toplote

Narava talnega ogrevanja je takšna, da zahteva nizkotemperaturni način ogrevanja vode. Zanj pridejo v poštev predvsem nizkotemperaturni kotli s hranilniki odvečne toplote, primerno pa je tudi ogrevanje s toplotno črpalko in solarnim sistemom.

8. Kako reguliramo toploto pri talnem ogrevanju?

Za čim bolj optimalen dovod toplote v prostore, je potrebna avtomatizirana oprema, ki uravnava regulacijo talnega ogrevanja. Način regulacije je odvisen od potreb objekta ter načina ogrevanja vode. Poznamo naslednje tipe regulacij:

  • stalno temperaturno razlika in spreminjanje pretoka,
  • spreminjanje temperaturne razlike z uporabo tri- ali štiripasovnega mešalnega ventila,
  • stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike.

11. Ali talno ogrevanje povzroča pojav krčih žil?

Talno ogrevanje ne povzroča krčnih žil! Tovrstni način ogrevanja je primeren za vse dobro izolirane objekte. Dovoljena je majhna temperatura tal, ki ne sme presegati 27 oC. Maksimalni mejni toplotni tok tal tako znaša 100 W/m2. Če s takšnimi vrednostmi prostoru ne zagotovimo primerne temperature, je potrebno toploto dovajati prek dodatnih grelnih teles. Nikakor pa ne smemo preseči mejne vrednosti priporočene temperature tal – višje temperature namreč niso priporočljive zaradi zdravstvenih razlogov. Do nezdravih pogojev prihaja zaradi pregrevanja sistema, ki je lahko posledica nezadostne izolacije zunanjih sten, predimenzioniranega kotlovnega sistema in napačne regulacije cevnega sistema. Talno ogrevanje je zdravju najprimernejše ogrevanje.

13. Kakšni so primerni finalni sloji pri talnem ogrevanju?

Za vgradnjo v finalni sloj niso primerni materiali z visoko toplotno upornostjo. Če bi bila toplotna upornost materiala večja od 0,15 m2K/W, bi namreč preveč zavirala toplotni tok skozi tla in tako onemogočala dvig temperature v prostoru na želeno vrednost. Potreben bi bil dvig temperature vode v ceveh, kar pa za talni sistem ogrevanja ni priporočljivo. Zato je nujno, da primeren finalni sloj izberemo že v fazi projektiranja. Od njega je odvisna gostota polaganja cevi, vrsta cevi in višina temperature ogrevane vode. Za sistem talnega ogrevanja so torej primerni finalni sloji z majhnim toplotnim uporom. V poštev pridejo PVC obloge, keramične ploščice, topli pod, tankoslojni večplastni parket ipd., neprimerni pa so masivni parketi.